V nemški zvezni deželi Saška se je število zaposlenih upokojencev znatno povečalo, kar odraža širši trend v celotni Nemčiji, kjer se gospodarstvo spopada s kritičnim pomanjkanjem kvalificirane delovne sile. Deset tisoče upokojencev se je odločilo za podaljšanje delovne aktivnosti, pri čemer se jih večina odloča za oblike dela z manjšeim številom ur, t. i. 'minijob'. Glavni razlogi za ta pojav so dvojni: po eni strani upokojence k delu ženejo finančne potrebe in želja po socialni vključenosti, po drugi strani pa so podjetja zaradi pomanjkanja mlajših kadrov prisiljena ohranjati izkušene starejše delavce. Podjetja v regiji se vse bolj zanašajo na znanje in izkušnje seniorjev, da bi zapolnila vrzeli na trgu dela. Ta trend spreminja strukturo aktivnega prebivalstva, saj upokojenci postajajo ključen steber v sektorjih, kjer primanjkuje strokovnjakov. Čeprav delo v pokoju prinaša dodatne prihodke, hkrati odpira vprašanja o vzdržnosti pokojninskega sistema in zadostnosti pokojnin za dostojno življenje brez dodatnega dela. Strokovnjaki opozarjajo, da bo brez sistemskih sprememb in privabljanja novih delovnih sil nemško gospodarstvo še naprej močno odvisno od starejše generacije.

Urad za zaposlovanje mesta Taipei je organiziral obsežen zaposlitveni sejem, ki bo potekal med 6. in 9. januarjem. V dogodku sodeluje 24 podjetij iz različnih sektorjev, ki skupaj ponujajo 905 prostih delovnih mest. Pobuda je namenjena krepitvi lokalnega trga dela ob začetku leta in nudenju priložnosti tistim, ki iščejo novo zaposlitev ali želijo zamenjati svojo trenutno poklicno pot. Med sodelujočimi podjetji so predvsem predstavniki gostinstva, turizma, trgovine na drobno ter zdravstvene nege. Poseben poudarek je na sektorju dolgotrajne oskrbe, kjer so potrebe po kadru izrazito visoke, kar se odraža tudi v ponujenem plačilu; najvišje urne postavke dosegajo do 650 tajvanskih dolarjev. Organizatorji so dogodek razporedili po različnih lokacijah v okviru mestnih zaposlitvenih centrov, da bi olajšali dostop čim širšemu krogu iskalcev zaposlitve.

Gospodarska kriza v Nemčiji, ki jo spremljajo številne napovedi o ukinitvi delovnih mest, je povzročila občutno povečanje negotovosti med prebivalstvom. Raziskave kažejo, da so skrbi glede stabilnosti zaposlitve trenutno na najvišji ravni po obdobju svetovne finančne krize pred več kot desetletjem. Ta trend odraža ohlajanje nemškega gospodarstva, ki se bori z upadom industrijske proizvodnje in strukturnimi spremembami v ključnih sektorjih. Strah pred brezposelnostjo je še posebej izrazit v dveh specifičnih demografskih skupinah, ki sta po mnenju analitikov najbolj izpostavljeni trenutnim gospodarskim nihanjem. Čeprav nemški trg dela v preteklosti veljal za izjemno stabilnega, serija napovedanih odpuščanj v velikih industrijskih koncernih vpliva na splošno zaupanje potrošnikov in delavcev v prihodnost njihove ekonomske varnosti. Rast pesimizma predstavlja izziv za zvezno vlado pri spodbujanju domače potrošnje in stabilizaciji gospodarske rasti.

Nove objave več medijev poročajo o študiji, ki izpostavlja, da ima več kot pol milijona tujih državljank v Nemčiji neizkoriščen potencial za zapolnitev pomanjkanja strokovne delovne sile, saj so te ženske nujno potrebne v številnih gospodarskih panogah.

Nemško gospodarstvo se spopada z izrazitim ohlajanjem, kar je neposredno vplivalo na trg dela in povzročilo zgodovinski upad možnosti za zaposlitev brezposelnih oseb. Andrea Nahles, predsednica uprave Zvezne agencije za delo (BA), je opozorila, da je verjetnost, da bi brezposelna oseba našla novo delovno mesto, padla na najnižjo raven v zgodovini meritev. Kazalnik, ki običajno znaša okoli sedem točk, se je znižal na 5,7, kar potrjuje resnost razmer v največjem evropskem gospodarstvu. Razmere na trgu dela so že več mesecev stagnirale, kar Nahlesova opisuje kot popolno pomanjkanje zagona. Trenutna kriza je posledica širših gospodarskih težav v državi, ki se odražajo v manjši pripravljenosti podjetij na zaposlovanje novih kadrov. Kljub visokemu številu iskalcev zaposlitve trg ostaja nefleksibilen, kar še dodatno otežuje položaj tistim, ki prvič vstopajo na trg dela ali si prizadevajo za ponovno vključitev v delovni proces. Ta negativen trend se nadgrajuje na pretekle težave z učinkovitostjo posredovanja dela in strukturnimi neskladji na trgu.

Leto 2026 naj bi prineslo gospodarske izzive za Pakistan, kjer se pričakujejo naraščajoči življenjski stroški in negotovost glede zaposlitve. V Veliki Britaniji naj bi ekonomske reforme kanclerke Rachel Reeves povzročile gospodarski upad. Južna Koreja se sooča z izzivi uravnotežene rasti zaradi polarizacije in šibkega vona v primerjavi z ameriškim dolarjem, kar pa prikrivajo rekordni izvozi. Stanje spominja na 'izgubljeno desetletje' v Latinski Ameriki in podsaharski Afriki v 80. letih.

Število zaposlenih v Nemčiji je leta 2025 prvič po izbruhu pandemije koronavirusa stagniralo. Nemški zvezni statistični urad (Destatis) navaja razloge za to stagnacijo.

Gospodarstvo ZDA je bilo v letu 2025 polno protislovij, saj je bila rast zdrava, medtem ko se je zaposlovanje upočasnilo, inflacija je ostala povišana in brezposelnost se je povečala. Strateg Todd Horwitz pa napoveduje 'ogromen propad borznega trga' v letu 2026.

Zapisnik decembrskega zasedanja ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) je razkril globoka razhajanja med guvernerji glede prihodnje smeri denarne politike Združenih držav Amerike. Člani odbora so se spopadali z nasprotujočimi si kazalniki, saj se država sooča z vztrajno inflacijo na eni strani ter očitnim slabljenjem trga dela na drugi. Čeprav je centralna banka kljub delitvam sprejela odločitev o znižanju ključne obrestne mere, zapisnik potrjuje, da znotraj institucije ni enotnega mnenja o hitrosti in obsegu nadaljnjih ukrepov. Negotovost na ameriških finančnih trgih se je po objavi zapisnika stopnjevala, kar je indeks Wall Street potisnilo v rdeče številke že tretji trgovalni dan zapored. Vlagatelji so se odzvali na mešane signale, ki kažejo, da Fed nima jasne konsenzualne strategije za leto 2026. Razkol znotraj banke je neposredna posledica pritiska med potrebo po stabilizaciji cen in zaščito zaposlenosti, kar vpliva na globalne kapitalske tokove in vrednost dolarja. Ta nestanovitnost odraža dolgotrajnejše procese prilagajanja ameriškega gospodarstva na post-pandemične inflacijske šoke in geopolitične napetosti.

V Avstriji se je število brezposelnih oseb ob koncu leta 2025 ponovno povečalo. Po podatkih avstrijskega ministrstva za delo in socialne zadeve je bilo decembra brez zaposlitve ali v postopku usposabljanja pri servisu AMS skupno 434.572 ljudi, kar predstavlja 2,0-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem lani. Stopnja brezposelnosti se je tako povzpela na 8,4 odstotka, kar je za 0,2 odstotne točke več kot decembra 2024. Kljub splošnemu negativnemu trendu so na ministrstvu izpostavili, da se je število zaposlenih oseb decembra vendarle nekoliko povečalo, in sicer za približno 4.000 mest. Posebej zaskrbljujoč je podatek o dolgotrajno brezposelnih, katerih število je naraslo za 12,8 odstotka na 102.491 oseb. Hkrati se je število prostih delovnih mest v primerjavi s preteklim letom zmanjšalo za 16,2 odstotka, kar kaže na ohlajanje povpraševanja po delovni sili. Čeprav se razmere na trgu dela še naprej zaostrujejo, vladni predstavniki menijo, da so že vidni prvi znaki za morebitno postopno okrevanje gospodarstva v letu 2026. Aktualno povečanje decembra sledi večmesečnemu trendu rasti števila brezposelnih, ki se neprekinjeno stopnjuje že več kot dve leti in pol.

V Združenem kraljestvu se gospodinjstva soočajo z višjimi stroški energije, ki se bodo z novim letom zvišali za povprečno 0,2 odstotka. Restavracija Wagamama razmišlja o zvišanju cen zaradi naraščajočih operativnih stroškov, povezanih z višjimi minimalnimi plačami. Na Kitajskem se je tovarniška aktivnost decembra povečala, prvič po osmih mesecih, zaradi povečanega števila naročil pred prazniki.

Število brezposelnih oseb v Avstriji se je decembra 2025 povečalo, saj je bilo ob koncu leta brez dela ali na usposabljanju v okviru zavoda za zaposlovanje (AMS) skupno 434.572 oseb. To predstavlja 2,0-odstotno povečanje oziroma 8.560 oseb več v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta. Razmere na trgu dela so se še posebej poslabšale na Gradiščanskem, kjer so zabeležili 12.136 brezposelnih, kar je 3,1 odstotka več kot decembra 2024. Med dejansko prijavljenimi brezposelnimi na Gradiščanskem je bilo 10.571 oseb, preostali pa so bili vključeni v različne programe usposabljanja. Podatki avstrijskega zavoda za zaposlovanje razkrivajo, da je bila rast brezposelnosti nadpovprečno visoka predvsem med ženskami. Kljub trenutnim negativnim trendom strokovnjaki ne pričakujejo takojšnjega izboljšanja razmer. Prve znake gospodarskega okrevanja in posledičnega zmanjšanja števila oseb brez zaposlitve na avstrijskem trgu dela napovedujejo šele za drugo polovico prihodnjega leta.

Ameriški trg dela je v leto 2026 vstopil v stanju stagnacije, potem ko je bilo leto 2025 eno najšibkejših obdobij za rast zaposlovanja po finančni krizi leta 2009. Decembrsko zaposlovanje je po ocenah ekonomistov ostalo skromno z okoli 60.000 novimi delovnimi mesti, kar je letno rast omejilo na vsega 670.000, kar je občutno manj od dveh milijonov v letu 2024. Čeprav se je stopnja brezposelnosti decembra nekoliko znižala na 4,5 odstotka, podatki razkrivajo globlje strukturne težave, saj se podjetja zaradi visokih stroškov, uvajanja umetne inteligence in političnih tveganj izogibajo širjenju ekip. Kriza dostopnosti življenjskih potrebščin je dosegla kritično točko, saj je novembra 2025 rekordnih 9,3 milijona Američanov opravljalo več zaposlitev hkrati, da bi pokrili osnovne življenjske stroške. To predstavlja 5,7 odstotka celotne delovne sile, kar je najvišji delež v zadnjih 25 letih. Predsednik Donald Trump se je na gospodarske kazalnike odzval z zanikanjem realnega stanja in težave označil za politično zaroto, medtem ko kritiki opozarjajo, da k inflaciji in negotovosti prispevajo prav njegove carinske politike in prekinitve socialnih transferjev. Podobno negotove so gospodarske napovedi za Pakistan, kjer nizka rast BDP komaj sledi rasti prebivalstva, kar državo potiska v t. i. izgubljeno desetletje.

Ameriški trg dela je v novo leto 2026 vstopil v stanju izrazite stagnacije, kar potrjujejo najnovejši podatki o šibkem zaposlovanju in zgodovinsko visokem številu oseb z več delovnimi razmerji. Decembra je bilo ustvarjenih le približno 60.000 novih delovnih mest, s čimer se je zaključilo leto, v katerem je bilo skupno zaposlenih le 670.000 oseb, kar je znatno manj od dveh milijonov v letu 2024. Stopnja brezposelnosti se je sicer rahlo znižala na 4,5 odstotka, vendar analitiki opozarjajo, da gre za posledico previdnosti delodajalcev, ki so zaradi negotovih trgovinskih politik in uvajanja umetne inteligence skoraj povsem ustavili širitev svojih ekip. Posebej zaskrbljujoč je podatek, da 9,3 milijona Američanov opravlja več služb hkrati, da bi pokrili osnovne življenjske stroške, kar predstavlja najvišjo raven od začetka merjenja leta 1994. Medtem ko administracija predsednika Donalda Trumpa izpostavlja 4,3-odstotno gospodarsko rast v tretjem četrtletju leta 2025 in povečanje proračunskih prihodkov zaradi višjih carin, se prebivalstvo spopada z naraščajočo krizo dostopnosti bivanja in osnovnih dobrin. Kritiki opozarjajo, da so prav visoke carine, ki so v povprečju narasle na 16,8 odstotka, dodatno obremenile potrošnike in prispevale k pesimizmu glede prihodnosti.

Ameriški trg dela je v leto 2026 vstopil v stanju izrazite upočasnitve, saj je bilo leto 2025 eno najšibkejših obdobij za rast zaposlovanja po letu 2020. Decembrsko zaposlovanje je ostalo zadržano, saj so delodajalci v zadnjem mesecu leta dodali le okoli 60.000 delovnih mest, kar je skupno letno rast payrollov ustavilo pri približno 670.000. To predstavlja močan upad v primerjavi z dvema milijonoma delovnih mest, ustvarjenih v letu 2024. Stopnja brezposelnosti se je decembra sicer nekoliko znižala na 4,5 odstotka, vendar to po mnenju ekonomistov ne odraža dejanskega okrevanja, temveč zgolj stabilizacijo ob koncu leta, ko so podjetja zaradi visokih stroškov in tveganj, povezanih z uvajanjem umetne inteligence, ustavila širjenje ekip. Kritične razmere potrjujejo tudi podatki Urada za statistiko dela, ki kažejo, da je novembra 2025 rekordnih 9,3 milijona Američanov opravljalo več zaposlitev hkrati, da so lahko poravnali osnovne življenjske stroške. Delež tistih z več službami se je povzpel na 5,7 odstotka, kar je najvišja raven v zadnjih 25 letih. Medtem ko se predsednik Donald Trump sooča z očitki o neučinkovitosti svojih ukrepov, sam trdi, da je inflacija ustavljena. Vendar pa analitiki opozarjajo, da njegove carinske politike in prekinitve socialnih transferjev, kot so boni za hrano, dodatno otežujejo položaj srednjega razreda, ki se bori z drago prehrano, energenti in nepremičninami.

Ameriško gospodarstvo je v leto 2026 vstopilo v stanju izrazite stagnacije, saj je bila decembrska dinamika zaposlovanja med najšibkejšimi po letu 2009. Po podatkih ekonomistov je bilo v zadnjem mesecu preteklega leta ustvarjenih le približno 60.000 delovnih mest, kar je zaključilo leto z zgolj 670.000 novimi zaposlitvami, kar je drastičen upad v primerjavi z dvema milijonoma v letu 2024. Stopnja brezposelnosti se je sicer rahlo spustila na 4,5 odstotka, vendar ta podatek ne odraža dejanske stiske prebivalstva. Zaradi visokih življenjskih stroškov in t.i. krize dostopnosti rekordnih 9,3 milijona Američanov opravlja več zaposlitev hkrati, da bi poravnali osnovne življenjske stroške. Politika predsednika Donalda Trumpa, ki temelji na agresivnih carinah in filozofiji "Amerika prva", je prinesla mešane rezultate. Čeprav je bila v tretjem četrtletju leta 2025 zabeležena 4,3-odstotna gospodarska rast, so carine, ki so v povprečju narasle na 16,8 odstotka, povzročile negotovost in dvig cen potrošniških dobrin. Podjetja se namesto širitvi posvečajo nadzoru stroškov in uvajanju umetne inteligence, kar dodatno zavira zaposlovanje. Medtem ko Trump trdi, da se je inflacija ustavila, ankete kažejo na naraščajočo zaskrbljenost in pesimizem med volivci glede njihove finančne prihodnosti. Podobni trendi gospodarske negotovosti in pritiska na srednji razred so opazni tudi v Pakistanu, kjer politična nestabilnost in reforme pod nadzorom MDS dodatno hromijo realno rast prihodkov.

Ameriški trg dela je v novo leto 2026 vstopil v stanju stagnacije, potem ko je bilo leto 2025 eno najšibkejših obdobij za rast delovnih mest po letu 2009. Po ocenah ekonomistov je bilo decembra ustvarjenih le okoli 60.000 novih delovnih mest, kar je v ostrem nasprotju z dvema milijonoma delovnih mest v letu 2024. Čeprav se je stopnja brezposelnosti decembra rahlo znižala na 4,5 odstotka, podatki razkrivajo globoko negotovost med delodajalci, ki so zaradi naraščajočih stroškov, vpliva umetne inteligence in trgovinske politike administracije Donalda Trumpa praktično ustavili širjenje plačilnih list. Kljub robustni 4,3-odstotni gospodarski rasti v tretjem četrtletju leta 2025 se prebivalstvo sooča s hudo krizo dostopnosti. Rekordnih 9,3 milijona Američanov, kar predstavlja 5,7 odstotka zaposlenih, je prisiljenih opravljati več zaposlitev hkrati, da bi pokrili osnovne življenjske stroške, kot so najemnine in hrana. To je najvišja zabeležena številka od začetka vodenja statistike leta 1994. Predsednik Trump medtem vztraja pri trditvah, da je inflacija ustavljena, čeprav kritiki opozarjajo, da njegove carine, ki so v povprečju dosegle 16,8 odstotka, dodatno obremenjujejo potrošnike in destabilizirajo mednarodne trgovinske odnose.

Ameriški delodajalci so septembra ustvarili presenetljivo dobrih 119.000 novih delovnih mest, vendar se je stopnja brezposelnosti dvignila na 4,4 %, kar je najvišja raven v štirih letih. Poročilo je bilo izdano z zamudo zaradi zvezne vlade. Avgusta je prišlo do izgube delovnih mest že drugič v tem letu, kar kaže na ohlajanje trga dela in najpočasnejšo rast zaposlovanja v 21. stoletju, z izjemo recesije.

Poleg že znanih 22 zveznih držav, ki so v začetku leta 2026 zvišale minimalno plačo, so se pridružile tudi Kalifornija in Connecticut. V Kaliforniji se bo minimalna plača zvišala na podlagi senatnega zakona SB 3, medtem ko se bo v Connecticutu prav tako zvišala državna minimalna plača.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v letu 2025 izgubil naslov največjega prodajalca tovrstnih vozil na svetu. Podjetje pod vodstvom Elona Muska je poročalo o 1,64 milijona dobavljenih vozilih, kar predstavlja devetodstotni upad glede na leto prej. Primat je prevzel kitajski tekmec BYD, ki je v enakem obdobju prodal 2,26 milijona vozil. Upad prodaje pri Tesli pripisujejo naraščajoči konkurenci, odpravi ameriških davčnih olajšav in politično motiviranemu bojkotu dela kupcev. Hkrati se ameriško gospodarstvo pod administracijo Donalda Trumpa sooča z mešanimi rezultati. Čeprav je bila v tretjem četrtletju leta 2025 zabeležena 4,3-odstotna gospodarska rast, se trg dela ohlaja. V decembru je bilo ustvarjenih le približno 60.000 novih delovnih mest, kar je bistveno manj od preteklih povprečij. K stagnaciji zaposlovanja prispevajo negotove trgovinske politike, visoke carine, ki zdaj v povprečju znašajo 16,8 odstotka, ter vse večja uporaba umetne inteligence, ki podjetjem omogoča rast brez dodatnega zaposlovanja. Na borznih trgih so delniški indeksi Dow Jones in S&P 500 konec tedna zabeležili rast, predvsem po zaslugi tehnoloških podjetij, kot sta Nvidia in Intel. Kljub temu vlagatelje skrbi prihodnost avtomobilskega sektorja, kjer se uveljavljajo novi igralci. Kitajski Xiaomi je denimo presegel zastavljene cilje za leto 2025 in za prihodnje leto napoveduje dobavo 550.000 električnih vozil, kar dodatno zaostruje razmere na globalnem trgu.